Otroci hočejo biti vidni!

Pred dnevi je v enem izmed slovenskih časopisov izšel članek priznane slovenske antropologinje in predavateljice Vesne Vuk Godina. Članek si v celoti lahko preberete »tukaj«.

Osebno bi izpostavila so sledeče besede:

»Kako lahko otrok doseže, da se bo cel razred in cela šola vrtela okrog njega, da bodo končno opazili, da obstaja, da bo postal glavni? Tako, da postane delinkvent. Bolj ko krši pravila, bolj se bodo ukvarjali z njim. Najprej razredna skupnost, potem razrednik, nato šola, nato ravnatelj. Če bo naredil dovolj veliko bedarijo, kot v tem primeru, tudi mediji. Ti otroci so dobili zdaj, ko o njih poročajo, socialno nagrado, postali so socialno vidni, za Slovence so postali nekdo. S tem je bilo njihovo delinkventno vedenje nagrajeno in zato je pričakovati, da ga bodo ponavljali. Kajti če ti uspe narediti res veliko bedarijo, prideš na Pop TV, če narediš še večjo, za teboj razpišejo tiralico. Lahko se gledaš na televiziji, slovenski in italijanski, in se režiš slovenski in italijanski policiji. Posamezniki s to osebnostno strukturo potrebujejo biti vidni, rabijo socialni aplavz, pozornost, ki jo je najlažje pridobiti z delikventim vedenjem, za katerega sankcij tako ali tako ni. Tako šole postajajo okolje, kjer se med otroci ne razvija le potrošništvo, ampak tudi delinkventnost. «

Rešitev?

 »Na večini šol sem svetovala, naj odprejo socialne kanale, preko katerih bodo otroci tekmovali za svojo vidnost. Svetovala sem, denimo, naj pet minut pred koncem ure uvedejo prvo zvonjenje. Ko pozvoni, naj vsi učitelji nehajo predavati, naj pogledajo po razredu, poiščejo tistega, ki je bil najmanj moteč, in ga pet minut javno hvalijo, da je glavni, ker ni motil pouka. Otroci, ki sami nimajo moralnega kompasa, bodo veseli česarkoli, kar jim bo prineslo socialni aplavz. Šole bi z odpiranjem teh kanalov preusmerjale otroke od delinkventnosti k socialnemu vedenju, ker bodo otroci vedno tekmovali za pozornost. Vseeno jim je namreč, ali se vedejo socialno ali asocialno, za njih to nista dve kategoriji vedenja: pomembno je le, da bodo dobili nagrado.«

Tedaj sem povezala misel ga. Vesne Vuk Godina in nekaj idej o nagrajevanju pozitivnega vedenja v razredu, ki sem jih zasledila na internetu. 

-         Kupončki

Vsak učenec ima svoj kuponček pospravljen v mapi ali na steni (pripravimo plakat s predalčki za kupončke). Po končani uri ali dnevu (osebno mislim, da je bolje po uri) učitelj pohvali in nagradi učenca, ki je sledil navodilom in bil uspešen pri uri. Ob vsakih pohvali učitelj vzame učenčev kuponček in ga preluknja. Učenci tako čez cel mesec zbirajo kupončke, najboljši pa je lahko na koncu mesca pohvaljen pred celim razredom. Ideja je lahko tudi, da  imamo ob plakatu s kupončki tudi posebno mesto, na katerega prilepimo sliko »Zmagovalca meseca«.

Kupončki

-         Vedra in cofki

Tu ima vsak učenec svoje vedro (ali kakšno drugo posodico). Ob vsaki pohvali dobi cofek (pisano palčko, zamašek, frnikolo, žogico, plastično jajčke …). Ko je vedro napolnjeno ga izprazni in nanj nalepi nalepko.

Vedro

Paličice

Istočasno lahko angažiramo cel razred, da zbirajo tudi razredne cofke. Tako ima lahko učiteljica na svojem katedru vedro ali kozarec v katerega učenci dajo cofek za vsak dan, ko je bil razred izredno delaven in uspešen.

Ko razred napolni vedro ali drugo posodo, izbira med različnimi nagradami (sami izbirajo športno igro, pesem, podaljšan odmor, manj domače naloge, risanko ob koncu tedna…)

Razredno vedrce

Tako, to je za danes vse. Uspešen teden še naprej.

Vaša